Bralna pismenost v Sloveniji: Izzivi med nacionalnimi ambicijami, empiričnimi rezultati in sistemsko podporo kakovostnim pedagoškim praksam
21. septembra, 2025
Vzpostavitev učinkovite sistemske podpore kot ključni pogoj za prepoznavanje in širjenje empirično utemeljenih pedagoških praks, ki pomembno prispevajo k razvoju bralne pismenosti V sodobnem izobraževalnem diskurzu je bralna pismenost prepoznana kot ena temeljnih kompetenc posameznika. Strategija razvoja Slovenije do leta 2030 (2017) na tem področju določa ambiciozen cilj: Slovenija naj bi se po dosežkih učencev […]
Več
Prednosti vsakodnevnega branja
13. avgusta, 2024
Vabim vas, da se podate na pot raziskovanja 12 izjemnih koristi, ki jih prinaša vsakodnevno branje. V svetu, kjer nas nenehno preplavljajo različne informacije in nas življenje pogosto pelje v hiter vsakdanji ritem, je branje postalo dragocen način za umiritev misli in osebni razvoj. S pomočjo rednega branja izboljšamo jezikovne spretnosti, razširimo obzorja, povečamo notranji […]
Več
Bralna značka: dve plati iste medalje – branje in pisanje
13. avgusta, 2024
Zakaj je pomembno, da prebrano besedilo za bralno značko »spravimo na papir« oziroma, da o prebranem tudi pišemo? Branje in pisanje sta dve plati iste medalje, ki ju povezuje bralna značka. Ko preberemo knjigo in o tem pišemo, ustvarimo most med besedilom in našimi mislimi, kar prinaša številne koristi. Zakaj je torej pomembno, da prebrano […]
Več
Monografija dr. Tanje Černe: Razumeti disleksijo, disortografijo in disgrafijo
26. maja, 2024
Pri založbi Rokus Klett je dr. Tanja Černe, prof. defektologije za osebe z motnjami v telesnem, duševnem in gibalnem razvoju izdala monografijo z naslovom Razumeti disleksijo, disortografijo in disgrafijo. Namenjena je tako vzgojiteljem, učiteljem, kot tudi različnim izvajalcem DSP ter študentom pedagoških študijskih smeri. Več informacij: https://www.knjigarna.com/i_5764_razumeti-disleksijo-disortografijo-in-disgrafijo
Več
PISA 2022: nacionalno poročilo
26. maja, 2024
Povprečni dosežki slovenskih učenk in učencev na področju bralne pismenosti na mednarodni raziskavi PISA 2022 (2023) predstavljajo nižje dosežke od povprečja držav članic OECD in nižje od leta 2006. Po obliki trenda se Slovenija umešča med države z negativnim trendom. Takšen rezultat nagovarja vse akterje, ki so kakorkoli povezani z razvijanjem pismenosti, k ukrepanju in […]
Več
PIRLS 2021: ambicioznejše prizadevanje za dvig pismenosti
1. januarja, 2024
Pomislek, da je branje zastarela spretnost, je z najnovejšimi primerjalnimi mednarodnimi rezultati ovrgla raziskava PIRLS 2021, ki beleži padec bralne pismenosti slovenskih četrtošolcev. Razvita zgodnja in začetna pismenost vplivata na kasnejše razlike v znanju učencev, zato je zavzemanje za dvig pismenosti v zgodnjem obdobju otrokovega učenja temeljna odgovornost pedagoških delavcev. Pri udejanjanju razvijanja pismenosti naj […]
Več
Bralna uspešnost otrok je povezana tudi z bralnimi stopnjami gradiv
19. novembra, 2023
Otroci se ne rodijo s spretnostmi, ki so potrebne za branje, temveč jih pridobivajo z bralnimi izkušnjami. Da bi otrok postal uspešen bralec, je pomembno, da bere besedila, ki so primerna njegovi bralni stopnji. Nekatera bralna gradiva imajo določene bralne stopnje ali ravni, a to še ni zagotovilo, da je besedilo primerno za otroka. Pri […]
Več
10 spretnosti potrebnih za začetno pisanje
15. oktobra, 2023
Pred vstopom v svet formalnega pisanja, morajo imeti otroci razvite spretnosti, ki temeljno pripomorejo k uspešnemu začetnemu opismenjevanju. Ker vedno več otrok zaradi različnih dejavnikov izkazuje težave na področju razvijanja predopismenjevalnih spretnosti, vam ponujamo deset spretnosti, katerim je nujno nameniti strokovno pozornost in otrokom omogočiti, da potrebne spretnosti dobro razvijejo. S tem otrokom pomagamo, da […]
Več
Model mreženja med koncepti, kurikularnimi programi, strategijami, raziskovalnimi ugotovitvami in pedagoško prakso na področju zgodnje in začetne pismenosti za doseganje višjih zmožnosti branja
20. avgusta, 2023
Splošno razumevanje mreženja na področju zgodnje in začetne pismenosti je temeljnega pomena za pedagoško učinkovitost, saj se s povezovanjem omogoča hitrejša aplikacija inovativnih pedagoških pristopov, ki vplivajo in izboljšujejo dosežke otrok. Shema: Model mreženja med koncepti, kurikularnimi programi, strategijami, raziskovalnimi ugotovitvami in pedagoško prakso na področju zgodnje in začetne pismenosti za doseganje višjih zmožnosti branja […]
Več
Krožni model soodvisnosti sodelujočih akterjev v edukacijskem prostoru v vlogi slehernega posameznika za dvig pismenosti
20. avgusta, 2023
Krožni model soodvisnosti sodelujočih akterjev v edukacijskem prostoru v vlogi slehernega posameznika za dvig pismenosti je razdeljen na tri večje enote: (i) analize in priporočila, (ii) spremljanje smernic in ugotovitev ter (iii) uporabnike. V prvo enoto so vključene raziskovalne ugotovitve na mednarodni in nacionalni ravni, kar vpliva na oblikovanje nacionalnih izobraževalnih smernic in strategij, ki […]
Več
Poziv UNESC-a k preoblikovanju izobraževalnih sistemov
18. decembra, 2022
Prispevek The turning point: Why we must transform education now (UNESCO, 2022) poziva k nujnosti preoblikovanja izobraževalnih sistemov, saj sedanji niso prilagojeni sodobnim izzivom, ki jih ponujajo razsežne spremembe v svetu. UNESCO izpostavlja, da bi morali več pozornosti nameniti kakovostnemu izobraževanju, ki se začne v zgodnji otroški dobi in se nadaljuje vseživljenjsko. Temu naj bi […]
Več
Izhodišča za prenovo učnih načrtov
3. decembra, 2022
Zavod RS za šolstvo se je z imenovanjem ekspertne skupine odzval na opozorila strokovne javnosti, ki poziva k nujni prenovi učnih načrtov za osnovnošolsko in gimnazijsko izobraževanje. Skupina strokovnjakov je svoja prizadevanja usmerila na temeljne izhodišča, ki so povezana (i) z novostmi in mednarodnimi trendi na področju vzgoje in izobraževanja, (ii) izzivi, ki jih ponuja […]
Več
- 1
- 2