Izobraževanja

1. srečanje: Opredelitev ključnih področij za razvijanje predopismenjevalnih spretnosti
2. srečanje: Razvojne ravni ter načrtovanje razvijanja predopismenjevalnih spretnosti

Otroci se pri dveh letih, nekateri treh, seznanijo s prvinami zgodnje pismenosti. V tem času začenjajo razumevati pojme, ki so s tem povezani. Tako kot otroci prej sedijo, kot hodijo, prej hodijo, kot tečejo, so tudi predopismenjevalne spretnosti tiste, ki jih razvijajo pred začetkom branja in pisanja. To strokovnim delavcem ponuja možnosti za načrtno, sistematično in stopenjsko razvijanje zgodnje pismenosti. Vzgojitelji, ki razumejo, zakaj je procesno razvijanje pismenosti za otroke pomembno, lahko kakovostno in učinkovito gradijo in razvijajo pedagoško prakso, ki je otrokom v izziv in jih vodi k napredku.

1. srečanje: Opredelitev ključnih področij za razvijanje predopismenjevalnih spretnosti
2. srečanje: Opredelitev izhodišč za uvajanje začetnega opismenjevanja z integrativno metodo

Program vertikalnega razvijanja zgodnje in začetne pismenosti je zasnovan z namenom povezovanja dveh ločenih vzgojno-izobraževalnih institucij, tj. vrtca in osnovne šole, ki na področju razvijanja (pred)opismenjevalnih spretnosti medsebojno mreži glavne akterje – vzgojitelje in učitelje. Splošno razumevanje mreženja na področju pismenosti je temeljnega pomena za pedagoško učinkovitost in njeno uspešnost, saj se s povezovanjem omogoča hitrejša in kakovostnejša aplikacija inovativnih pedagoških pristopov, ki vplivajo na bralno-pisalne dosežke otrok prvega razreda (Grom, 2021).

1. srečanje: Pismenost v povezavi z nevroedukacijskimi izhodišči ter opredelitev ključnih področij za razvijanje predopismenjevalnih spretnosti
2. srečanje: Temeljna izhodišča metod in postopkov opismenjevanja s poudarkom na uvajanju začetnega opismenjevanja z integrativno metodo otrok prvega razreda (model IMO-1)

Hkratno opismenjevanje otrok z velikimi in malimi tiskanimi črkami ali začetno opismenjevanja z integrativno metodo kaže na prednosti pred uporabo drugih metod opismenjevanja (Grom, 2019), saj se otroci hitreje opismenijo in bolj učinkovito vstopajo v začetni proces branja in pisanja, pri čemer v primerjavi z drugimi metodami ob koncu prvega razreda izkazujejo boljše bralne zmožnosti. Pri tem gre za premik iz paradigme velikih tiskanih črk k hkratnemu poučevanju velikih in malih tiskanih črk. Razmislek o aktualnosti in uporabnosti integrativne metode začetnega opismenjevanja nudi skromen podatek, da je 95 % pisnih gradiv napisanih z malimi tiskanimi črkami in da je v besedilu prisotnih le 5 % velikih tiskanih črk.

1. srečanje: Temeljna izhodišča prehodnega opismenjevanja z integrativno metodo otrok drugega razreda (model IMO-2)
2. srečanje: Razvijanje bralno-pisalnih spretnosti v kontekstu višjih pričakovanj na področju pismenosti

Otroci, ki se v prvem razredu opismenjujejo po modelu IMO-1, se v drugem razredu lahko zelo kmalu začnejo opismenjevati s pisanimi črkami po modelu IMO-2. Vpliv sodobne tehnologije navidezno zmanjšuje pomen pisanja z roko, kar se odraža v manj razvitem senzo-motoričnem razvoju otrok, ki se zrcali v podatku, da ima danes že 25–30 % otrok težave pri pisanju. Izhajajoč iz dejstva, da je dobro pišoči otrok bolj operativen in samozavesten, je model IMO-2, ki vsebuje hkratno opismenjevanje z velikimi in malimi pisanimi črkami, namenjen učiteljem, ki poučujejo v drugem razredu osnovne šole.

1. srečanje: Razvijanje bralno-pisalnih spretnosti v kontekstu višjih pričakovanj na področju pismenosti
2. srečanje: Oblikovanje različnih vrst besedilnih nalog z vključevanjem različnih ravni vprašanj za razvijanje bralnega razumevanja

Izobraževanje je v prvem delu namenjeno pojasnjevanju pomena višjih pričakovanj učiteljev na področju razvijanja pismenosti, kar vpliva na stališča strokovnih delavcev do predstavljene tematike.
Drugi del izobraževanja se osredinja na razvijanje bralnega razumevanja, pri čemer je poudarek namenjen védenju, da je bralno razumevanje eden izmed elementov razvijanja pismenosti, ki ni pomembno zgolj in le za samo branje posameznih besed ali besedila, temveč je povezano z učenjem in kasnejšim uspehom v izobraževanju in nadaljnjem življenju.

1. srečanje: Pomen kakovostnega branja in razvitih pisalnih spretnosti

Če v preteklosti starši niso namenjali velike pozornosti otrokom v procesu branja in pisanja, se je to v sodobnem času spremenilo, saj bralni napredek otrok ni odvisen samo od formalnega poučevanja, temveč nanj močno vplivajo tudi dejavniki neformalnega domačega okolja, v katerega otrok vstopi ob rojstvu. Starši v kontekstu družinske pismenosti lahko v predšolskem in začetnem šolskem obdobju nudijo otroku bralni zgled, krepijo okolje s književnimi gradivi, s svojimi otroki obiskujejo knjižnico, kupujejo knjige, skupaj z otrokom vsakodnevno berejo in tako spodbujajo otrokovo zanimanje za književni svet, s čemer krepijo otrokovo bralno motivacijo.